Tabor ETHOS LAND
Dodatne informacije Share
- Projekti
Projekti
- Hiša jabolk
Hiša jabolk
- Vzorčna kmetija
Vzorčna kmetija
- Strojni park
Strojni park
Aktivnosti
Razvojno agencijo Slovenska krajina je leta 2006 ustanovila Zveza Slovencev na Madžarskem. Agencija, kot neprofitna organizacija dela in si prizadeva za kulturni, turistični in gospodarski razvoj slovenskega Porabja, območja, kjer živi slovenska manjšina na Madžarskem. Skrbi za evroprojektiranje. Osnovni cilj Agencije je, da iz evropskih ter državnih skladov pridobi finančna sredstva za razvoj gospodarstva, kmetijstva in turizma. Ob projektih agencija namerava razširiti svojo dejavnost tudi kot turistična pisarna ter svojevrstno združenje kmetov.
naselje
Gornji Senik
Gornji Senik je najbolj zahodno naselje na Madžarskem in leži tik ob tromeji v prelepem naravnem okolju. V listinah je prvič omenjen 1378. V centru te največje slovenske vasi, obdane z gozdom poraslimi hribi, si lahko...
Andovci
Andovci so danes najmanjša slovenska vas v Porabju, zgodovinski viri jo omenjajo prvič leta 1538. Njeni prebivalci so bili do sredine 19. stoletja podložniki cistercijanskega samostana v Monoštru. Andovci ležijo tik ob meji...
Monošter
Monošter je kulturno in gospodarsko središče slovenskega Porabja in najzahodnejše mesto Republike Madžarske, ki hkrati predstavlja tudi vrata v Narodni park Örség. Mesto, ki ohranja kulturno dediščino in običaje treh...
Števanovci
Števanovci - muzejska zbirka o - železni zavesi: v nekdanji karavli je na ogled stalna razstava vsakodnevnega življenja mejnih stražarjev, ki so v preteklosti prebivali v tej hiši in skrbeli za konje, kasneje...
Prireditve
Dodatne informacije Share
Slovensko Porabje
Slovensko Porabje meri 94 km2 in leži na zahodu Madžarske ob stičišču madžarske, slovenske in avstrijske meje. Območje Porabja je na severu ravninsko, na zahodu in jugu pa gričevnato. Nadmorska višina se giblje od 206 do 400 m. Geološka podlaga je prodnata, ilovnata ali peščena . Podnebje je pod panonskim in alpskim vplivom.. Povprečje padavin je v primerjavi z ostalimi deli Madžarske najvišje (800mm), v primerjavi s Slovenijo pa najnižje V reko Rabo, po kateri je to območje dobilo ime, se na območju slovenskega Porabja izlivajo naslednji potoki: Seniški potok, Sakalovski potok, Grajka, Žida, Haršaš in Husas. Slovenci so se na zahodnem območju Karpatskega bazena naselili pred Madžari, zgodovinski viri jih skupaj z Obri omenjajo že v drugi polovici 6.stoletja. Ob koncu 8.st. je to območje prešlo pod frankovsko oblast in na mesto pregnanih Obrov so se skozi 9. st. naseljevali Slovenci iz Karantanije, medtem ko so se Madžari priselili sem šele v 10.st. V pokrajini ob Rabi je leta 1183 madžarski kralj Bela III. ustanovil cistercijanski samostan. Cistercijanci so za obdelovanje svoje posesti potrebovali delovno silo. To so bili tukaj že živeči Slovenci in priseljeni Slovenci iz ostalega Prekmurja in slovenske Štajerske. Na pristavah monoštrske opatije so ustanovili naselja, ki so se v Porabju ohranila do danes. Od ozemlja, ki je poseljeno s Slovenci in je bilo včasih bistveno večje, se je do danes ohranilo sedem vasi : Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci, Slovenska ves, Števanovci, Andovci in Verica-Ritkarovci. Zaradi njihovega obrobnega položaja in izoliranosti do leta 1980 (»železna zavesa«) se je tu ohranila tradicionalna ljudska kultura. Naj omenimo le nekaj starih običajev: Borovo gostüvanje, kresovi ob Veliki soboti in Lucijino tepežkanje. Jezik, ki ga govorijo porabski Slovenci je inačica arhaičnega prekmurskega narečja in se zato lahko brez težav sporazumevajo s Prekmurci na Goričkem v sosednji Sloveniji. Gospodarsko in kulturno središče Porabja je Monošter, nahaja se v objemu reke Rabe in reke Lapincs/ Lapinč in je najzahodnejše mesto republike Madžarske. Ima 9400.prebivalcev. Mesto predstavlja tudi vrata v Narodni park Örseg, kamor od leta 2002 spada celotno Porabje. Narodni park Örség je hkrati sestavni del Trideželnega parka : Goričko – Raab – Örség. »Železna zavesa« je skozi desetletja ovirala življenje ob tromeji, saj je bilo gibanje ljudi v območju nadzorovano in omejeno. Dobra stran obdobja zaprte meje so območja, kjer je narava imela prednost pred človekovimi posegi. Prav to stanje v prostoru privlači čedalje več obiskovalcev v Slovensko Porabje . Občutek brezčasja in melanholije, s katerim očara obiskovalca pokrajina slovenskega Porabja, sta pravi raj za vse tiste, ki se hočejo sprostiti po obremenitvah danes vse preveč stresnega vsakdana. Mozaično podobo krajine tvorijo z gozdovi porasli hribi, cvetoči travniki in rodovitne doline. Med gričevjem in na bregovih potokov so se razvili bogati mokrotni travniki, kjer najdemo zavarovane rastlinske vrste: sibirska perunika, barjanska orhideja, rahlocvetna kukavica. Suhi hribovski travniki dišijo po pokošenem senu in materini dušici, sliši se pesem čričkov, vidimo lahko čudovito roparsko metuljčnico, na šipkovih in robidovih vejah pa posedata rjavi srakoper in rumeni strnad. Kulturna krajina z veliko narave in čisti zrak ponujajo primerne pogoje za sprostitev in oddih. Dolina Rabe, jezero Háršaš, potoki, gozdovi in za to krajino značilna raztresena naselja pozitivno presenetijo še tako zahtevne obiskovalce. Gozdovi in travniki so privlačni za ljubitelje pohodništva, vijugaste ceste z malo prometa za kolesarje, zadovoljstvo pa najdejo tudi navdušeni gobarji, lovci in ljubitelji jahanja. Slovensko Porabje se vtisne v spomin s svojo bogato kulturno - etnološko dediščino, raznovrstnostjo, kulinariko in gostoljubjem ljudi, ki živijo tukaj